
Insights from recent episode analysis
Audience Interest
Podcast Focus
Publishing Consistency
Platform Reach
Insights are generated by CastFox AI using publicly available data, episode content, and proprietary models.
Most discussed topics
Brands & references
Total monthly reach
Estimated from 1 chart position in 1 market.
By chart position
- 🇦🇹AT · Design#983K to 10K
- Per-Episode Audience
Est. listeners per new episode within ~30 days
1.5K to 5K🎙 ~2x weekly·100 episodes·Last published 5d ago - Monthly Reach
Unique listeners across all episodes (30 days)
3K to 10K🇦🇹100% - Active Followers
Loyal subscribers who consistently listen
1.2K to 4K
Market Insights
Platform Distribution
Reach across major podcast platforms, updated hourly
Total Followers
—
Total Plays
—
Total Reviews
—
* Data sourced directly from platform APIs and aggregated hourly across all major podcast directories.
On the show
From 10 epsHosts
Not detected.
Recent guests
Recent episodes
Svetloba in umetnost med nami
Jun 19, 2026
27m 17s
Tone Kralj, umetnik z etično držo, ki je vedno izhajal iz sebe
Jun 12, 2026
39m 03s
Tanja Lažetić – "Šele kot umetnica lahko zares lažem, ampak zaradi tega, da govorim resnico"
Jun 5, 2026
37m 01s
"Beneški bienale, takšen, kakršen je, je slika sveta"
May 29, 2026
42m 14s
6. UNICUM – nove generacije so presegle zgodovinske ovire, povezane z dekoracijo in uporabnostjo v keramiki
May 22, 2026
29m 50s
Social Links & Contact
Official channels & resources
Official Website
Login
RSS Feed
Login
| Date | Episode | Topics | Guests | Brands | Places | Keywords | Sponsor | Length | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 6/19/26 | ![]() Svetloba in umetnost med nami | Mednarodni festival Svetlobna gverila svojo jubilejno, že dvajseto izdajo praznuje z naslovom Raznolikosti. Tako želijo organizatorji poudariti, da so dela, ki jih predstavlja, različna in da se jih je v dvajsetih letih veliko nabralo. Svetlobna gverila je v tem času postala mednarodno prepoznaven festival, ki je hkrati tudi ena osrednjih prireditev za prikaz sodobne svetlobne umetnosti v regiji. V oddaji gostimo sokuratorico festivala Niko Erjavec, ki je podelila svoje izkušnje in pot od obiskovalke do sodelujoče študentke, zdaj pa kuratorice festivala, ter razmišljala o pomenu Svetlobne gverile v našem prostoru. V drugem delu oddaje je gost pred mikrofonom Antonio Grulli, kurator sestrskega festivala Svetlobne gverile iz Torina Luci d'Artista, ki je podelil svoje mnenje o mediju svetlobe in smislu umetnosti v javnem prostoru. Bere: Aleksander Golja Tonska slika: Maks Pust Glasba: Beepblip | 27m 17s | ||||||
| 6/12/26 | ![]() Tone Kralj, umetnik z etično držo, ki je vedno izhajal iz sebe | Družbeno kritični cerkveni slikar je tista za večino verjetno presenetljiva oznaka, s katero povezujemo Toneta Kralja, slovenskega umetnika, predstavnika ekspresionizma in nove stvarnosti. A njegova etična drža je očitna že v zgodnejših delih, poudarja Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in avtor razstave Tone Kralj – vizionarski mistik v Narodni galeriji v Ljubljani, ki se osredotoča na čas med obema vojnama. Ob vstopu v razstavne prostore uzremo dve, širši javnosti dolgo nedostopni, deli – monumentalno, skoraj trimetrsko Zadnjo večerjo in pa nekoliko mlajšo Saloma. Sliki spadata med vrhunce Toneta Kralja in sta bili za to priložnost tudi konservirani-restavrirani. | 39m 03s | ||||||
| 6/5/26 | ![]() Tanja Lažetić – "Šele kot umetnica lahko zares lažem, ampak zaradi tega, da govorim resnico" | Rezi, prekrivanja, šivi in fragmenti podob – to je način, kako poskuša svet razumeti umetnica Tanja Lažetić, ki že več desetletij raziskuje razmerja med vidnim in skritim in pa teme vsakdana, spomina, identitete. Pri tem se medijsko ne omejuje – ob knjigi umetnice, fotografiji, videu, keramiki, instalaciji in performansu se v zadnjem času nekoliko presenetljivo obrača k slikarstvu. V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled njena razstava z naslovom Laž, ki med drugim prinaša tudi delo Dialog v kuhinji, 2. del. Gre za dialog umetnice z orodjem umetne inteligence o njenem delu, v katerem igra samo sebe in sprašuje, ali bi Tanja Lažetić tako tudi odgovorila. In kaj je odgovorila Izi Pevec? | 37m 01s | ||||||
| 5/29/26 | ![]() "Beneški bienale, takšen, kakršen je, je slika sveta" | Odprtje letošnjega Beneškega bienala so pospremili številni protesti ter politični odzivi. Kako ob tem gledamo in doživljamo projekte v nacionalnih paviljonih ter osrednjo razstavo V molu kamerunsko-švicarske kustosinje Koyo Kouoh? Ta se nekaterim komentatorjem zdi premalo politična. Že ob vstopu v Arsenale obiskovalce sicer pričaka pesem If I Must Die (Če moram umreti) palestinskega pesnika Refaata Alareera. A vendar marsikaj tudi umanjka, poudarja Zdenka Badovinac, nekdanja direktorica Moderne galerije v Ljubljani. Saša Nabergoj, direktorica Galerije Ivana Groharja v Škofji Loki, pa ob tem dodaja, da je letošnji bienale v smislu kulminacije številnih kriz in problemov prelomen. Kako sta v luči vsega političnega vrenja doživeli osrednjo razstavo in kateri nacionalni paviljoni so ju letos najbolj nagovorili? | 42m 14s | ||||||
| 5/22/26 | ![]() 6. UNICUM – nove generacije so presegle zgodovinske ovire, povezane z dekoracijo in uporabnostjo v keramiki | Še vedno keramično ustvarjalnost povezujemo predvsem z uporabnimi predmeti in zelo zahtevno tehnično izvedbo. A keramika je že zdavnaj presegla zgolj svojo praktičnost in pogojenost z obrtniško veščino mojstrov, meja med uporabnim in umetniškim pa se je precej zabrisala. Številna dela so konceptualna in kritično naslavljajo družbene probleme, spet druga že z načinom ponovne uporabe opozarjajo na ekološko razsežnost. Izbor inovativnih in presežnih primerov si vsaka tri leta lahko ogledamo na Mednarodnem trienalu keramike UNICUM v Ljubljani. 6. izdaja poleg že tradicionalne predstavitve umetniške izdelkov v Narodnem muzeju Slovenije prinaša še razstavo uporabnega oblikovanja v Centru Rog. Skupaj tako razstavlja 170 umetnikov iz več kot 30 držav. | 29m 50s | ||||||
| 5/15/26 | ![]() Jaka Babnik: "Kaj vidimo, ko gledamo?" | V Galeriji Božidar Jakac v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki je do konca avgusta na ogled razstava Vprašanje pogleda, ki obsega pregled delovanja fotografa Jake Babnika v zadnjih dveh desetletjih. Babnik prek opazovanja in beleženja sprememb v kulturni krajini svojega neposrednega okolja analizira sodobne družbene fenomene in gledalce spodbuja k preizpraševanju (naučenega) pogleda. | 29m 12s | ||||||
| 5/8/26 | ![]() Aleksander Bassin: ''Ne gledalec, temveč dojemalec umetnosti'' | Aleksander Bassin je svoje prve kritiške komentarje že v srednji šoli zapisoval v beležko. Najprej je doštudiral pravo, potem še umetnostno zgodovino in prav likovni umetnosti je posvetil vso svojo kariero – kot kustos, kritik, publicist, organizator razstav in dolgoletni direktor Mestne galerije Ljubljana. Pred nekaj leti je svoje spomine ujel v avtobiografijo Obris mojega časa, zdaj pa je pri Založbi ZRC izšla 380 strani dolga knjiga zbranih člankov, predavanj in neobjavljenih prispevkov, ki jih je ustvarjal od petdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Naslovil jo je Gledalec misli: Umetnikovo delo in njegov interpret. V njej najdemo spise o mejah in razsežnostih slikarstva in kiparstva danes, umetnosti v krizi in možnih alternativnih poteh, premisleke o skupinskih identitetnih prostorih, kot je Metelkova mesto, pa tudi predstavitve domačih in tujih umetnikov. | 46m 48s | ||||||
| 5/1/26 | ![]() "Manj kot je hiše, več je pripovedi" – o džamiji na Beneškem bienalu | Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument. | 34m 34s | ||||||
| 4/24/26 | ![]() Juhani Pallasmaa in arhitektura kot razmislek o svetu | Arhitekturni mislec Juhani Pallasmaa meni, da se o arhitekturi ne naučimo največ iz priročnikov, temveč iz literature, filozofije, filma in drugih umetnosti, pa tudi od prijateljev in mentorjev, ki so morda že stoletja pokojni. Leta 1936 rojeni finski arhitekt, pedagog in teoretik še danes spodkopava samoumevnosti stroke. Namesto gotovosti ponuja dvom kot temeljno ustvarjalno orodje; namesto podob poudarja telo, čute in izkušnjo prostora; namesto o rešitvi govori o izpovedi ter poudarja sposobnost empatičnega vživljanja. Arhitektura pri njem ni le funkcionalna, temveč način vzpostavljanja odnosa do sveta – »kako se jaz in svet prepletata«, kot je zapisal sam. Pri Outsiderju je nedavno izšel prevod njegovega dela Ukoreninjenost: Refleksije za mlade arhitekte, ki je nastalo po zgledu Rilkejevih pisem mlademu pesniku in razpira ključne vidike njegove misli. Toda knjiga je dragoceno branje za vse, ki se sprašujejo o svojem odnosu do prostora, poudarjata prevajalec Luka O. Jerman in strokovni sodelavec Matevž Granda. | 38m 37s | ||||||
| 4/17/26 | ![]() Samira Badran: “Palestinsko telo je razumljeno kot biopolitični prostor, ki ga poskušajo nadzorovati in zlomiti, da se ne bi več zmoglo upirati”✨ | Palestinian artbiopolitics+3 | Samira BadranAngels Miralda | — | Palestinepočasi+1 | biopolitical spaceart as resistance+3 | — | 27m 13s | |
Want analysis for the episodes below?Free for Pro Submit a request, we'll have your selected episodes analyzed within an hour. Free, at no cost to you, for Pro users. | |||||||||
| 4/10/26 | ![]() Sandi Červek - Potovanje svetlobe v popolno temo in nazaj✨ | artpainting+3 | Sandi Červek | — | — | light mapnon-figurative images+4 | — | 28m 01s | |
| 4/3/26 | ![]() Oto Rimele: "Rdeča je zame barva rojstva, življenja in smrti"✨ | artcolor theory+3 | Oto Rimele | — | — | red colorpsychological effort+3 | — | 27m 31s | |
| 3/27/26 | ![]() Silvester Plotajs Sicoe: Barva me je zastrupila, načrtno se ukvarjam z njeno magijo✨ | artpainting+3 | Silvester Plotajs Sicoe | V Mestni galeriji | Ljubljana | Mestna galerija Ljubljanamagija barve+3 | — | 40m 40s | |
| 3/20/26 | ![]() "Človek je tako poln asociacij, da tudi prazni listi niso prazni" – Small but dangers✨ | visual artsexhibitions+3 | — | — | Mateja Rojc | Simon HudolinMateja Rojc+4 | — | 28m 40s | |
| 3/13/26 | ![]() Klavdij Sluban – To je moj najbolj političen projekt doslej✨ | photographyart+3 | Klavdij Sluban | — | PeglezenKočevja+1 | Kočevjephotographic exhibition+4 | — | 19m 38s | |
| 3/6/26 | ![]() Bogdana Borčića je odlikovala popolna predanost umetnosti✨ | artexhibition+3 | — | — | — | Bogdana BorčićKoroška galerija likovnih umetnosti+3 | — | 24m 16s | |
| 2/27/26 | ![]() Klavdij Zornik - V svetlobi življenja✨ | artmodernism+3 | Klavdij Zornik | V Bežigrajski galeriji 2 | zamolkle | Klavdij ZornikBežigrajska galerija 2+3 | — | 29m 21s | |
| 2/20/26 | ![]() Mlaji med gesto in skupnostjo: Lucija Rosc✨ | artphotography+3 | Lucija Rosc | — | Ljubljani | birthday treesimprovised sculptures+5 | — | 26m 24s | |
| 2/13/26 | ![]() Tadej Vaukman: Verjamem, da bi morali biti umetniki dandanes, bolj kot kadar koli, v svojem delu politični✨ | artphotography+3 | Tadej Vaukman | Galeriji P74 | življenja | Dober sinmanifestiranje mize pri vratih+3 | — | 19m 10s | |
| 2/6/26 | ![]() Prešernov spomenik kot politična naloga in predmet polemik | France Prešeren ima za našo identiteto prav posebno simbolno in tudi mitologizirano vlogo. Zaseda osrednje mesto v naši kulturni, narodni, politični in umetniški zavesti. Raziskan je do obisti, njegov videz pa nam z gotovostjo ne bo nikoli znan – kar je bilo očitno celo tako zelo moteče, da so se pojavili pozivi, da bi ga izkopali in posthumno rekonstruirali njegov obraz. Od kod tako močna potreba, da bi vedeli, kako je bila videti neka znana osebnost? Prešernova podoba mora ustrezati tudi našim predstavam o tem, kako naj bo videti pesnik, ki mu pripisujemo tolikšen pomen. Morda ni čudno, da je Prešernov spomenik v Ljubljani, danes tako samoumeven, ob razkritju leta 1905 razdelil kranjsko javnost – in obe strani sta imeli svoje očitke. Klerikalna struja je bila zgrožena zaradi golote muze, drugi so mu očitali likovno zastarelost. A je kljub temu šlo za uspešno politično nalogo, povezano s tedanjim liberalnim taborom in oblikovanjem narodne zavesti. Z umestitvijo spomenika našemu največjemu pesniku na osrednji trg v Ljubljani je ta simbolično postala slovensko mesto, pravi ddr. Damir Globočnik, avtor knjige Prešeren in likovna umetnost. Ob njem o Prešernovem spomeniku v Ljubljani, njegovem avtorju kiparju Ivanu Zajcu, odzivih javnosti in drugih Prešernovih podobah razmišlja tudi dr. Mateja Breščak, kustosinja razstave o Ivanu Zajcu, ki je bila v Narodni galeriji na ogled od oktobra 2023 do februarja 2024. Tedaj je nastal tudi pogovor. | 29m 00s | ||||||
| 1/30/26 | ![]() Karel Pečko: "Barva je pa opera!" | »"Ni gore brez doline!" je eden izmed pogosto ponovljenih stavkov akademskega slikarja Karla Pečka, tako kot ni gibanja brez mirovanja in tišine brez glasu. O teh nasprotjih in ravnotežju ter harmoniji govorijo tudi njegova dela.« Tako je zapisala Andreja Hribernik ob umetnikovi razstavi v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ki je bila na ogled na prehodu iz leta 2005 v leto 2006. Tedaj se je z leta 2016 preminulim umetnikom, ki je galerijo 40 let tudi vodil, pogovarjala Vida Curk. | 20m 44s | ||||||
| 1/23/26 | ![]() Oliver Pilić: Vizualna arhitektura dvoma | V Mednarodnem grafičnem likovnem centru je na ogled razstava grafičnih del Oliverja Pilića z naslovom "Vizualna arhitektura dvoma". Avtor je dela ustvaril v Grafičnem ateljeju MGLC, v njih pa je v svojem prepoznavnem slogu združil tradicionalne tehnike lesoreza in sodobne digitalne tehnologije. Obenem je natisnil nove grafike v tehniki sitotiska, s katerimi zaokroža svoje raziskovanje medijskih podob. O razstavi je v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedal kustos Božidar Zrinski. | 16m 30s | ||||||
| 1/16/26 | ![]() "Gerhard Richter je izjemen slikar, ker nenehno dvomi o sebi in mediju slikarstva." | Fundacija Louisa Vuittona iz Pariza vse od leta 2014, ko so odprli svoje stalne razstavne prostore, predstavlja monografske razstave, posvečene ključnim osebnostim umetnosti 20. in 21. stoletja. Med njimi so do zdaj prikazali dela Joan Mitchell, Marka Rotha in Davida Hockneyja. Konec oktobra lani pa so pripravili edinstveno razstavo del Gerharda Richterja, ki velja za enega najpomembnejših in mednarodno priznanih umetnikov svoje generacije. O razstavi je Aleksandri Saški Gruden več povedala Magdalena Gemra, kuratorka in sodelavka v kuratorskem timu aktualne razstave. | 25m 44s | ||||||
| 1/9/26 | ![]() Zmago Lenardič: "Počutim se privilegirano v vlogi obstranca, opazovalca" | Umetniški praksi Zmaga Lenardiča, prejemnika nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo, ni enostavno najti skupnega imenovalca. Ob koncu 80. in v začetku 90. let je skozi pluralizem sodobnih likovnih praks aktivno izzival rigidne omejitve modernizma, pozneje pa se je usmeril k bolj družbenokritičnim vsebinam. Ali drži, da "se je zmeraj prepoznaval v poziciji drugega – nekoga, ki mu ni lagodno v gotovih pozicijah in prevladujočih tokovih", kot je o njem zapisala Nadja Gnamuš. | 30m 46s | ||||||
| 1/2/26 | ![]() Januar se hkrati ozira v preteklost in prihodnost | December in januar sta v upodobitvah iz zgodovine umetnosti prikazana kot meseca obdarovanj in gostij, a tudi refleksije časa, pravi umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob, ki se je ikonografiji dvanajstih mesecev od pozne antike do renesanse posvetila tudi v magistrski nalogi. Kako so čas dojemali v srednjem veku, smo se z njo pogovarjali ob izteku leta 2021. | 30m 56s | ||||||
Showing 25 of 100
Sponsor Intelligence
Sign in to see which brands sponsor this podcast, their ad offers, and promo codes.
Chart Positions
1 placement across 1 market.
Chart Positions
1 placement across 1 market.
