Naš gost

Mag. Bojan Tomc se je odločil, da bo učenje glasnejše od bolezni. Skoraj šestdeset let že živi z neprestanim piskom v ušesih. Pot od finomehanika do magistra znanosti je prehodil ob delu, brez olajšav in brez izgovorov. Ko je prišel do cilja, je energijo usmeril v skupnost. Kljub hudim zdravstvenim preizkušnjam je učenje tesno prepojil z aktivnim državljanstvom. Kot voznik Prostofer pomaga najranljivejšim, hkrati pa z vizionarskimi idejami išče trajnostne rešitve za samooskrbo istrske skupnosti. Bojan ni imel lahke poti. Za Bojana je učenje vedno pomenilo več kot pridobivanje znanja – pomenilo je orodje za premagovanje lastnih omejitev in za aktivno udeležbo v skupnosti. Soočal se je s sistemskimi nepravičnostmi pri priznavanju strokovnih izpitov in s prepričanjem okolice, da je izobraževanje v zrelih letih zamujanje časa.

Naš sogovornik je bil duhovnik, salezijanec Peter Pučnik. Njegovo življenje zaznamujejo delo z mladimi, duhovniško poslanstvo, številna srečanja z ljudmi pa tudi osebne preizkušnje bolezni, ki so njegovo vero še poglobile. Njegova življenjska zgodba nas spominja, da življenje postavlja preizkušnje, a prav preko njih človek pogosto odkrije največjo globino vere, odnosov in samega sebe. 

Spoznali smo življenjsko zgodbo frančiškana p. mag. Cirila Božiča. Redu manjših bratov se je pridružil že v dijaških letih, kmalu po novi maši leta 1980 pa je odšel v Avstralijo, kjer je med rojaki v Sydneyju opravljal duhovniško, kulturno in socialno poslanstvo  s presledki skoraj tri desetletja. Prav toliko let je minilo tudi od zgodovinskega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Naš gost je zato obudil spomin tudi na papežev postanek pri Mariji na Brezjah, spregovoril pa je še o svoji strasti do letenja in o vožnji s solarnimi dirkalniki skozi puščavo.

Oskar Savarín je popotnik, raziskovalec, pa tudi pisatelj in uspešen podjetnik. Je ustanovitelj in lastnik turistične agencije Oskar. Z nami je bil raziskovalec, ki je pred tridesetimi leti odšel na indonezijski otok Sulawesi, da je našel sebe. Spoznal je, da je njegovo poslanstvo s potovanji bogatiti druge. Začel je sam, z računalnikom v dnevni sobi, danes pa stotnija vodnikov, ki izhaja iz njegove vodniške šole, predstavlja srce mnogih potovanj po vsem svetu. Spoznali smo ustvarjalnost nemirnega duha, ki pravi, da je bistvo potovanj skrito v domačem življenju.

Dan pred slovenskim kulturnim praznikom bo Naš gost letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo arhitekt, industrijski oblikovalec in profesor Saša Mächtig, avtor legendarnega rdečega kioska K67. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem življenju in delu, o družinski zgodovini pa tudi o preživljanju praznika kulture, ki je za nas Slovence poseben dan.

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Peter Svetina je pisatelj in prevajalec, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel veliko lepih nagrad:  leta 2001 je dobil nagrado za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju, leta 2008 nagrado za izvirno slovenski slikanico Klobuk gospoda Konstantina, čez pet let je prejel nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo za slikanico Ropotarna, pa Levstikovo nagrado za knjigo Molitvice s stopnic. Naš gost je tudi profesor, ki nam je povedal nekaj o svojem literarnem okusu.

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj.  Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.