
Insights from recent episode analysis
Audience Interest
Podcast Focus
Publishing Consistency
Platform Reach
Insights are generated by CastFox AI using publicly available data, episode content, and proprietary models.
Most discussed topics
Brands & references
Total monthly reach
Estimated from 4 chart positions in 4 markets.
By chart position
- 🇬🇧GB · Pets & Animals#7830K to 100K
- 🇯🇵JP · Pets & Animals#8910K to 30K
- 🇦🇹AT · Pets & Animals#563K to 10K
- 🇧🇪BE · Pets & Animals#180500 to 3K
- Per-Episode Audience
Est. listeners per new episode within ~30 days
22K to 72K🎙 Weekly cadence·50 episodes·Last published 4mo ago - Monthly Reach
Unique listeners across all episodes (30 days)
44K to 143K🇬🇧70%🇯🇵21%🇦🇹7%+1 more - Active Followers
Loyal subscribers who consistently listen
13K to 43K
Market Insights
Platform Distribution
Reach across major podcast platforms, updated hourly
Total Followers
—
Total Plays
—
Total Reviews
—
* Data sourced directly from platform APIs and aggregated hourly across all major podcast directories.
On the show
From 10 epsHosts
Recent guests
Recent episodes
Hobotnica: Groza in strah Karibskega morja
Feb 1, 2026
11m 09s
Bogomolka: Travniška svetohlinka
Jan 25, 2026
10m 49s
Listna uš: Najbolj premetena prevarantka
Jan 18, 2026
11m 40s
Kirnja: Dvospolni zobčasti ostriž
Jan 11, 2026
10m 51s
Gepard: Miroljubni tekač
Jan 4, 2026
10m 47s
Social Links & Contact
Official channels & resources
Official Website
Login
RSS Feed
Login
| Date | Episode | Topics | Guests | Brands | Places | Keywords | Sponsor | Length | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2/1/26 | ![]() Hobotnica: Groza in strah Karibskega morja✨ | octopushunting+3 | — | Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani | — | octopushunting+5 | — | 11m 09s | |
| 1/25/26 | ![]() Bogomolka: Travniška svetohlinka✨ | bogomolkainsects+3 | — | Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani | — | bogomolkainsects+5 | — | 10m 49s | |
| 1/18/26 | ![]() Listna uš: Najbolj premetena prevarantka✨ | insectspests+3 | — | Prirodoslovni muzej SlovenijeBiotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani | — | leaf aphidinsect behavior+3 | — | 11m 40s | |
| 1/11/26 | ![]() Kirnja: Dvospolni zobčasti ostriž✨ | marine biologyhermaphroditism+3 | — | Prirodoslovni muzej Slovenije | — | Kirnjahermaphroditism+5 | — | 10m 51s | |
| 1/4/26 | ![]() Gepard: Miroljubni tekač✨ | cheetahwildlife+3 | — | Prirodoslovni muzej Slovenije | — | cheetahfastest land animal+3 | — | 10m 47s | |
| 12/24/25 | ![]() Pegasta sova: Kremplji v noči✨ | pegasta sovanočni lov+4 | — | Prirodoslovni muzej Slovenije | — | pegasta sovanoč+5 | — | 9m 41s | |
| 12/24/25 | ![]() Zelena žolna: Glasna trdoglavka v gozdu✨ | birdsnature+3 | — | Prirodoslovni muzej Slovenije | — | green woodpeckerbird characteristics+3 | — | 12m 00s | |
| 12/24/25 | ![]() Ris: Domišljavi privid severnih gozdov✨ | lynxwildlife+3 | — | Prirodoslovni muzej Slovenije | — | lynxEurasian lynx+5 | — | 12m 14s | |
| 12/24/25 | ![]() Severni jelen: Kraljica noči✨ | Christmasreindeer+4 | — | Prirodoslovni muzej Slovenije | — | northern reindeerSanta Claus+3 | — | 9m 16s | |
| 12/24/25 | ![]() Paličnjak: En dva tri, sonce!✨ | natureinsects+3 | Blaž ŠefAnja Novak | Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani | — | paličnjakinsect+5 | — | 11m 23s | |
Want analysis for the episodes below?Free for Pro Submit a request, we'll have your selected episodes analyzed within an hour. Free, at no cost to you, for Pro users. | |||||||||
| 11/30/25 | ![]() Los: Rastlinojedi uživač življenja | Los je največji predstavnik družine jelenov. Odrasel samec lahko v plečno višino meri dva metra in trideset centimetrov, navadni jelen pa je visok največ meter in pol. Hrani se z mladimi in mehkimi poganjki, koščki lubja ter z listi dreves, kot so vrbe in breze. Prehranjevanje je zanj kot nacionalni šport, tako preživlja cele dneve. V enem dnevu lahko poje vsaj petindvajset kilogramov rastlin, to pa je približno pet odstotkov njegove telesne mase. Odrasel samec losa je težak približno petsto kilogramov. Kljub svoji teži lahko galopira kot konj in dirja s hitrostjo več kot trideset kilometrov na uro. Vendar te hitrosti ne more doseči v strnjenem gozdu, ker ga pri teku ovirajo rogovi. Več o losu pa izveste v tokratni epizodi Zverinic. L'élan : l'herbivore qui se la coule douce | France Inter Avtor literarnega dela: Thibault Marthi Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije | 11m 31s | ||||||
| 11/23/25 | ![]() Stonoga: Samotarska navadna striga | Stonoga je svoje ime dobila zaradi številnih nog. Angleško in francosko govoreči ji celo pravijo tisočnoga, čeprav do pred kratkim živali s tako velikim številom nog nismo poznali. Leta 2021 pa so v Avstraliji odkrili vrsto z znanstvenim imenom Eumillipes persephone, ki ima kar tisoč tristo šest nog! Pri lovu ima stonoga veliko prednost: svojo hitrost. Zaradi številnih nog lahko v minuti z lahkoto preteče razdaljo metra in pol. To je precejšnja hitrost, če upoštevamo, da je dolga le tri centimetre. Je veliko hitrejša od večine svojih žrtev, žuželk in pajkovcev, s katerimi si deli gozd in ki nimajo toliko nog kot ona ... Kako se stonoga razmnožuje in kaj še so prednosti njenih nog pa izveste ob poslušanju epizode Zverinic. Le mille-pattes : une bonne pâte très solitaire | France Inter Avtor literarnega dela: Thibault Marthi Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: dr. Rudi Verovnik, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani | 9m 21s | ||||||
| 11/16/25 | ![]() Trilobit: Življenje, smrt in ponovno rojstvo trilobita | Trilobit je živel pred petsto milijoni let. Družil se je z drugimi prav tako posebnimi bitji, oboževal je debele črve, ki si jih je odščipnil s svojimi škarjastimi nogami, se zvijal v kroglico in se skrival v blatnem mulju ... Trilobit je bil ploščat in velik kot kos toaletnega mila. Pod široko, ščitu podobno glavo je imel petnajst parov členkastih nog. Njegovo telo je bilo zgrajeno iz treh delov, od tod tudi njegovo ime: trilobit, to pomeni trije deli, dva dela telesa ob strani in osrednji telesni del od glave do repa. Kljub nekaterim podobnostim z raki enakonožci so trilobiti le njihovi zelo oddaljeni sorodniki - več o njih pa v tokratnih Zverinicah. https://www.radiofrance.fr/franceinter/podcasts/bestioles/vie-mort-et-resurrection-d-un-trilobite-4229236 Avtor literarnega dela: Gwénael David Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije | 12m 35s | ||||||
| 11/9/25 | ![]() Divji prašič: Prijateljstvo med divjimi svinjami | Če ste mislili, da je življenje v gozdu lahka stvar, to za divjega prašiča ne velja. Med raznašanjem semen, iskanjem hrane z ritjem po zemlji in skrbjo za svoje mladiče nima prav nobenega časa za počitek. Divji prašič je zelo podoben domačemu prašiču. Na vrhu glave ima trikotne uhlje in na koncu kratkih nog črne parklje. Je daljši od enega metra. Iz gobca mu štrlita podaljšana podočnika ali čekana. Glava stožčaste oblike ima koničast rilec, s katerim lahko rije po tleh in ga uporablja kot lopato. Te živali so večino časa dejavne ponoči. Takrat je varneje in mirneje kot podnevi. Prehodijo ozemlje, ki lahko meri več deset kvadratnih kilometrov, samo da bi našle vodo in hrano ali pa se preprosto oddaljile od plenilcev. To je toliko, kot če bi vsak dan prečkale majhno mesto. Več o divjem prašiču pa slišite v tokratni epizodi Zverinic. Le sanglier : copains comme cochons | France Inter Avtor literarnega dela: Thibault Marthi Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Mojca Blažej Cirej Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije | 9m 48s | ||||||
| 11/2/25 | ![]() Kačji pastir: Mojster letenja | Na svetu obstaja približno šest tisoč vrst kačjih pastirjev. V Franciji so našteli 90, v Sloveniji pa 73 vrst. Njihovo telo je pogosto črno, modro ali sijoče zeleno, vendar so lahko tudi drugih barv, odvisno od vrste. Največji lahko zrastejo do sedem centimetrov v dolžino, njihov razpon kril pa meri enajst centimetrov. Kljub vitki postavi in eleganci je kačji pastir mojster letenja in neusmiljen lovec. Nobena žuželka mu ne uide. Hrani se samo z majhnimi žuželkami, ki jih ulovi med letom. Ob pomoči velikih, sestavljenih oči svoj plen zlahka opazi. Njegove oči so zelo izpopolnjene in učinkovite, sestavljene iz več tisoč med seboj neodvisnih enot. Zaradi njih ima kačji pastir zelo široko vidno polje, več kot 180 stopinj. Nič mu ne uide, niti ob straneh! Če imamo kačje pastirje na vrtu, je to odlična novica, saj pomagajo v boju proti škodljivcem pridelkov in uravnavajo populacije komarjev. Več o kačjem pastirju pa v tokratni epizodi. La libellule : le dragon des airs | France Inter Avtorica literarnega dela: Bénédicte Rivière Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: dr. Rudi Verovnik, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani | 10m 33s | ||||||
| 10/24/25 | ![]() Delfin: Prepir na odprtem morju | Velika pliskavka je večja od navadnega progastega delfina in tudi od navadnega delfina. V dolžino zraste do treh metrov in pol ter tehta več kot tristo kilogramov. Živi lahko od štirideset do petdeset let. Obstajata dva ekotipa velikih pliskavk, ki sta si med seboj zelo različna. Obalni raje živi ob obali in plava v plitvejših vodah, globokomorski se zadržuje na odprtem morju. Odnosi med delfini obeh ekotipov niso prijateljski, saj se med seboj načeloma sploh ne družijo. Velika pliskavka se hrani z ribami, kozicami, sipami in lignji, ki jih pogosto ulovi na morskem dnu. Je zelo prilagodljiva žival in se pri iskanju hrane dobro znajde. Kaj še rada počne velika pliskavka in kakšne zvoke proizvaja pa slišite v tokratnih Zverinicah. Le grand dauphin : querelle en haute mer : épisode 8/10 du podcast Les bestioles sous l'océan | France Inter Avtor literarnega dela: Gwénael David Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Strokovni pregled besedila: dr. Tilen Genov, Famnit, Univerza na Primorskem | 10m 01s | ||||||
| 10/24/25 | ![]() Morska zvezda (skoraj) nikoli ne obupa | Tako kot njene sorodnice tudi navadna morska zvezda z znanstvenim imenom Asterias rubens nima hrbta ne trebuha, niti glave ali repa. Njeno telo s petimi kraki je sploščeno in somerno, na zgornji strani ima zadnjik, na spodnji pa odprtino za usta. Morske zvezde spadajo med iglokožce tako kot morski ježki in morske kumare oziroma brizgači. To so živali, katerih notranje ogrodje je tik pod povrhnjico sestavljeno iz apnenčastih ploščic. Njihovi predniki so živeli že v času dinozavrov! Kljub svojemu imenu nimajo vse morske zvezde oblike zvezde. Nekatere so podobnejše petkotniku ali krogli, druge imajo skoraj neopazen sredinski del telesa. Več o morski zvezdi pa v tokratni epizodi Zverinic. L'étoile de mer ne lâche rien (ou presque !) | France Inter Avtor literarnega dela: Gwénael David Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije | 12m 04s | ||||||
| 10/24/25 | ![]() Z mamutom na poti | Dlakavi mamut je bil zelo visoka dlakava ali celo lasata žival, saj so bile njegove dlake zelo dolge, do enega metra. Malo je bil podoben svojemu daljnemu sorodniku, danes živečemu azijskemu slonu, vendar so bili njegovi okli veliko večji, merili so vsaj dva metra in bili ukrivljeni kot brki detektiva. Pod temnorjavo in sijočo naddlako je imel še plast mehke in skodrane podlanke. Na glavi je imel majhne kosmate uhlje, njegov kratki rep pa je bil prav tako prekrit z dolgimi dlakami. Dlakavi mamuti so bili rastlinojedci. Hranili so se s trajnicami, kot so šaši, pa tudi z grmičevjem, jagodami, mahom in lubjem. Verjetno tudi z gobami. Odrasel mamut, ki je tehtal šest ton, je na dan pojedel približno sto osemdeset kilogramov rastlin. Zakaj so dlakavi mamuti živeli v matriarhalnih skupnostih in kako to vemo, izveste ob poslušanju epizode Zverinic. Le mammouth laineux : en route, mammouth ! : épisode 5/11 du podcast Les Bestioles fossiles | France Inter Avtorica literarnega dela: Alice Butaud Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Mojca Blažej Cirej Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije | 12m 14s | ||||||
| 10/24/25 | ![]() Kukavica: Gnezdo izgubljeno se povrne desetero | Kukavica ne gradi gnezd, ne vali svojih jajc in ne skrbi za svoje mladiče. Vendar se zelo dobro znajde, da vse to namesto nje opravijo drugi. Samica navadne kukavice sedi na vrhu visokega bora. Je nekoliko večja od turške grlice, toda manjša od goloba grivarja. Rep ima rahlo privzdignjen, dolge peruti pa povešene. Njene noge so rumene, tako kot spodnji del kljuna in obroba okoli oči. Njeno perje je v celoti sivo, razen na trebuhu, ki je progast kot mornarska majica! Kukavica je strokovnjakinja za parazitizem zaroda. To pomeni, da za potomce ne zgradi gnezda, ampak svoja jajca podtakne v gnezda drugih ptic pevk. Je žužkojeda ptica. Hrani se z gosenicami, kačjimi pastirji, polži, kobilicami, hrošči … Hrano lovi predvsem na tleh. Njen vid je tako oster, da lahko opazi glavo deževnika z razdalje več kot petnajstih metrov! Več o kukavici pa v tokratni epizodi Zverinic. Le coucou gris : un nid de perdu, dix de retrouvés ! | France Inter Avtorica literarnega dela: Alice Butaud Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije | 11m 41s | ||||||
| 10/24/25 | ![]() Lisica: Neutrudni lovec, navadni lisjak | Navadna ali rdeča lisica je zelo zvita žival. To je sreča zanjo, saj je zaradi svojega nočnega in samotarskega življenja ranljivejša. Lisice so podobne psom, imajo močno razvit voh, ki jim omogoča zaznavati sledi vonja drugih živali. Skupaj z volkovi in kojoti spadajo v isto družino: družino psov. Barva lisičjega kožuha je različna, od svetlordeče do temnorjave, v zimskem kožuhu ima več sivih odtenkov. Prepoznamo jo tudi po podolgovatem in koničastem gobcu, velikih, trikotnih in pokončnih uhljih ter košatem repu. Ali ji je njen videz prinesel sloves zvite živali? Odgovor vas čaka v Zverinicah. Le renard roux : un chasseur infatigable | France Inter Avtorica literarnega dela: Joanna Rzezak Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Mojca Blažej Cirej Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije | 11m 16s | ||||||
| 6/24/25 | ![]() Osa: Visokoleteča naloga za zagnano letalko | Osa ne sme izgubljati časa, nahraniti mora deset tisoč ust. Napoti se na piknik ljudi, kjer jo čaka visokoleteča naloga, izmakniti mora pršut! Zvesta je svoji kraljici matici, ki je ustvarila osnovo za osje gnezdo. Sprva v osirju ni bilo veliko os, toda z izleganjem vedno novih jajčec v njem živi zelo velika družina, v kateri ima vsaka osa svojo nalogo. Matice izlegajo jajčeca, iz katerih se razvijejo delavke, ki nabirajo hrano, pa tudi troti in nove matice. Vsaka osa ima torej točno določeno nalogo. Za vrsto navadna osa pravimo, da je koristoljubna že po naravi. Zaradi dobre organizacije življenje v osji skupnosti poteka nemoteno in je dober primer evsocialnosti. Bistvenega pomena je vloga os delavk, saj te hranijo ličinke. La guêpe : mission de haut vol pour une aviatrice dardée | France Inter Avtor literarnega dela: Thibault Marthi Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan | 9m 58s | ||||||
| 6/24/25 | ![]() Pikapolonica: Živahno življenje božjega voleka | Pikapolonico imenujemo božji volek, vendar je lahko tudi prava mala hudičevka. Pravijo, da prinaša srečo, čeprav ne nujno tudi sama sebi. Toda na to se požvižga! Dokler se zabava, ji vse ustreza! Z ovalno obliko in velikostjo med 3,5 in 5,5 milimetra so pikapolonice res majhne. Imajo tri pare nog in par kril za letenje ter elitre ali krilne pokrovke, ki jim služijo za zaščito. Prehranjujejo se večinoma z listnimi ušmi, vendar imajo rade tudi druge majhne živalce, še posebej, če so mehke, kot so pršice, kaparji in ličinke žuželk. Te lahko jedo brez omejitev, saj se same ne redijo. Pikapolonice iz družine polonic imajo lahko dve, pet, sedem, deset, štirinajst, dvaindvajset ali celo štiriindvajset pik, odvisno od vrste. In ne, število pik nima nič opraviti z njihovo starostjo, saj ta živalca redko živi več kot tri leta. Njena barva se lahko s starostjo spreminja, število pik pa ostaja enako. La coccinelle : la vie trépidante de la bête à bon dieu | France Inter Avtorica literarnega dela: Alice Butaud Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovno svetovanje: dr. Rudi Verovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani | 10m 26s | ||||||
| 6/24/25 | ![]() Kojot: Od mraka do zore | Odkar njegova samica pričakuje mladiče, kojot lovi za dva. Ni lahko ujeti ježevca, če loviš sam, se počutiš premalo ljubljenega in te na cedilu pusti jazbec! Kojot je manjši in vitkejši od volka. Ima podolgovat gobec in bolj košat rep kot pes. Njegovi uhlji so široki in pokončni, kožuh je siv in rjavkast, oči ima rumene. Pri kojotih je družina zelo pomembna. Samec in samica ostaneta skupaj vse življenje in si delita brlog in ozemlje. Če imata mladiče, zanje skrbita oba od staršev. Kojot ima med vsemi predstavniki družine psov najbolj razširjen nabor oglašanj. Pozna najmanj enajst različnih oglašanj, s katerimi se sporazumeva, to je lahko klic za preplah, oglašanje ob podreditvi, spoznavanju, ob pozdravu ali zastraševanju … Najznačilnejše je oglašanje samotarskega kojota, ki opozarja nase druge kojote.Le coyote : entre chien et loup | France Inter Avtorica literarnega dela: Alice Butaud Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije | 11m 32s | ||||||
| 6/24/25 | ![]() Navadni pasavček: Enakonožni rakec na vrtu | Cvetlični lonček, pod katerim je lenaril enakonožni rak vrste navadni pasavček, je vrtnar prestavil na kamniti zid. Tu je izpostavljen sončni svetlobi, ki mu ne ustreza, zato je živalca v nevarnosti. Ali bo preživela sama, daleč stran od svojega ljubljenega komposta? Navadni pasavček ima škrgam podoben organ, to ga povezuje z njegovimi sorodniki morskimi raki, rakovicami in kozicami. Toda v resnici je ta enakonožni rakec nekaj posebnega, zvezda evolucije. Njegovi predniki so zapustili morje že pred davnimi časi, zato spada med kopenske rake. Te živalce imajo rade vlažne in temne prostore, zato jih lahko pogosto najdemo stisnjene skupaj pod kupi listja, pod drevesnim lubjem, v trohnečem lesu, v kupih kamenja ali celo v kleteh. Kaj tam počnejo? Njihovo zvijanje v kroglico je nekaj posebnega, tako kot je poseben tudi navadni pasavček. Le cloporte : un crustacé dans le jardin | France Inter Avtorj literarnega dela: Gwénael David Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovno svetovanje: dr. Rudi Verovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani | 10m 44s | ||||||
| 6/24/25 | ![]() Siva veverica: Neustavljiva glodavka | Kot zelo varčna prebivalka New Yorka in vrhunska plezalka po drevesih ima siva veverica rada svojo hrano na varnem, čeprav jo shrani na različna mesta. Nima časa za pogovor, Centralni park je treba pospraviti. Mestni park v New Yorku je kot otoček zelenja v morju nebotičnikov. V njem se poleg ptic skrivajo tudi sive veverice. To je prizorišče naše zgodbe. Veverica je kraljica varčnosti. Hrano skriva po vsem gozdu, da bi jo imela v vsakem trenutku pri roki. Toda nikoli je ne shrani v svojem gnezdu. Tudi tu, v New Yorku, se drži tega pravila. Njeno vedenje hlastnega zbiranja je kot dolgoročno varčevanje. Ker pa pozabi, kje hrani svoje zaloge, nekatera semena vzkalijo in iz njih zrastejo mlade rastline. Ne da bi se zavedala, veverica posadi na stotine dreves po vsem gozdu! Kljub svoji naravi je prava mala vrtnarka! Spada med glodavce, ki živijo na drevesih. To pomeni, da so drevesne krošnje njeno življenjsko okolje. Ves čas je v gibanju, pri nabiranju hrane pa ji navdušenja zlepa ne zmanjka. L'écureuil gris : un rongeur épileptique | France Inter Avtor literarnega dela: Thibault Marthi Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Mojca Blažej Cirej Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije | 10m 41s | ||||||
Showing 25 of 50
Pitch Fit is a Pro feature
See how bookable this show is for guests, which brands already advertise, the per-episode ad value, and the best-fit guest and sponsor profile. The numbers are blurred on the free plan.
How readily this show books outside guests like you.
How proven this show is for host-read sponsorships.
For Guests
ProFor Advertisers
ProUpgrade to Pro to unlock guest cadence, sponsor categories, fit scores, and per-episode ad value for this show.
Chart Positions
4 placements across 4 markets.
Chart Positions
4 placements across 4 markets.
