Svet kulture

Nagrado kresnik za najboljši roman preteklega leta, ki jo podeljuje medijska hiša Delo, so podelili Ajdi Bračič za roman Kresničevje. Petčlansko strokovno žirijo je avtorica s svojim romanesknim prvencem prepričala z večplastno zgodbo o krivdi, naravi in preživetju. Roman Kresničevje, ki je izšel pri založbi LUD Literatura, je letos prejel tudi nagrado kritiško sito in bil med nominiranimi za Cankarjevo nagrado. Na kresni večer so podelili tudi nagradi mlado pero za mlade avtorje in kritike. Nagrado mlado pero za kritika je prejela literarna kritičarka Eva Ule, nagrado mlado pero za avtorje pa prozaistka Julija Lukovnjak. V Plečnikovem avditoriju v parku Tivoli se bo odvila 15. izdaja mednarodnega festivala Spider, katerega osrednja tema je letos Ne vemo, česa ne vemo. Skozi ples, performans in pogovore se bodo ustvarjalci spraševali o tem, kako v času algoritmov, umetne inteligence in nenehne produkcije informacij misliti telo, gibanje in skupnost.

S podelitvijo nagrad se je sinoči v Mariboru sklenil 61. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel igralec Aleš Valič, najboljša slovenska predstava s premiero v lanskem letu pa je uprizoritev Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija in produkciji ljubljanske Drame.

V Hrastniku se začenja šesti festival delavskega filma Kamerat, ki bo do nedelje nekdanje rudniške prostore znova spremenil v prizorišče filmskega razmisleka o delu, delavskih pravicah, solidarnosti in družbeni pravičnosti. Na letošnjem programu je okoli 40 filmov. V Pokrajinskem muzeju Maribor se v teh dneh spominjajo nastopa slavnega skladatelja in pianista Franza Liszta pred 180-leti v Viteški dvorani mariborskega gradu. Ob jubileju so v muzeju pripravili več dogodkov, med drugim pogovor o življenju in glasbeni karieri umetnika, vrhunec pa bo sobotni koncert, na katerem bo mariborska pianistka Adriana Magdovski poustvarila program, s katerim je Liszt nastopil v Mariboru. V Moderni galeriji v Ljubljani danes odpirajo razstavo Enigma, na kateri predstavljajo dela Gregorja Peruška, ki je med obema vojnama deloval v Združenih državah Amerike, njegova dela je najti v eminentnih zbirkah, kot sta University of New Mexico Art Museum in The Cleveland Museum of Art, a slovenska javnost ga skorajda ne pozna. Razstavo je pripravil kustos Robert Simonišek.

Pogled skozi prizmo cenzure nam lahko marsikaj pove o nekaterih klasičnih delih slovenske književnosti, pravi dr. Marijan Dović, ki se že dolgo ukvarja s cenzuro v slovenski literarni zgodovini. Izsledke svojih raziskav je zdaj objavil v monografiji z naslovom Sočni sadeži prepovedi. Ne ravno cenzura, temveč spregledanost pa je v ospredju razstave Neznana dela Milene Usenik in Emerika Bernarda v Centru in galeriji P74 v Ljubljani.