Insights from recent episode analysis
Audience Interest
Podcast Focus
Publishing Consistency
Platform Reach
Insights are generated by CastFox AI using publicly available data, episode content, and proprietary models.
Most discussed topics
Brands & references
Est. Listeners
Insufficient chart data. Estimates will improve as the show charts.
- Per-Episode Audience
Est. listeners per new episode within ~30 days
N/A🎙 Daily cadence·100 episodes·Last published today - Monthly Reach
Unique listeners across all episodes (30 days)
N/A - Active Followers
Loyal subscribers who consistently listen
N/A
Market Insights
Platform Distribution
Reach across major podcast platforms, updated hourly
Total Followers
—
Total Plays
—
Total Reviews
—
* Data sourced directly from platform APIs and aggregated hourly across all major podcast directories.
On the show
From 15 epsHosts
Recent guests
Recent episodes
Slovenski genom: Razlikujemo se v samo 0,1 odstotka DNK
Jun 25, 2026
16m 53s
Terapevtski potencial kanabinoidov pri psihiatričnih motnjah
Jun 18, 2026
13m 32s
Dr. Škoberne: Ledvice plačujejo ceno sodobnega življenjskega sloga
Jun 11, 2026
16m 39s
Strokovnjakinji: Tourettov sindrom ima en odstotek otrok
Jun 4, 2026
16m 08s
Raziskava: Prisotnost ljubljene osebe deluje kot učinkovit analgetik
May 28, 2026
12m 11s
Social Links & Contact
Official channels & resources
Official Website
Login
RSS Feed
Login
| Date | Episode | Topics | Guests | Brands | Places | Keywords | Sponsor | Length | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 6/25/26 | Slovenski genom: Razlikujemo se v samo 0,1 odstotka DNK | Raziskovalci želijo ugotoviti, katere značilnosti našega dednega zapisa so skupne večini prebivalcev Slovenije, katere pa nas delajo genetsko edinstvene; v čem smo si torej enaki, v čem pa se med seboj razlikujemo. Čeprav je genetski zapis dveh ljudi v 99,9 odstotka enak, lahko prav 0,1 odstotka razlik pomembno vpliva na razlike v njunem zdravju. Ta majhen delež lahko namreč vpliva na tveganje za razvoj bolezni, na njihov potek in odziv na zdravljenje. »Razlike so bistvene,« opozarja znanstvenica prof. dr. Damjana Rozman s Centra za funkcijsko genomiko in biočipe Medicinske fakultete v Ljubljani. Katere genetske posebnosti so značilne za prebivalke in prebivalce Slovenije? Zakaj je poznavanje genoma pomembno za zgodnejše odkrivanje bolezni, natančnejšo diagnostiko in razvoj personalizirane medicine? V Ultrazvoku pojasnjujejo prof. dr. Damjana Rozman, asist. dr. Lucija Raspor Dall'Ollio in doc. dr. Cene Skubic. Predstavljamo projekt Slovenski genom. Foto: Od leve proti desni: Damjana Rozman, Cene Skubic, Lucija Raspor Dall'Ollio/ Prvi | 16m 53s | ||||||
| 6/18/26 | Terapevtski potencial kanabinoidov pri psihiatričnih motnjah | Številni učinki, ki jih imajo na človeško telo kanabinoidi iz konoplje, so nam znani že tisočletja. Spoznanje, da tudi človeško telo izloča snovi, ki so jim zelo podobne, pa je staro šele dobrih trideset let. Kako naj si razložimo, da je človeško telo opremljeno s sistemom, ki se odziva na snovi iz konoplje – na fitokanabinoida THC in CBD? Odgovor se skriva v endokanabinoidnem sistemu. Ta je eden najbolj zanimivih in dolgo spregledanih regulacijskih sistemov v našem telesu. Med drugim ga sestavljata endokanabinoida anandamid in 2-AG ter specialni receptorji CB1 in CB2. V oddaji Ultrazvok raziskujemo, kako endokanabinoidi vplivajo na naše duševno zdravje in kakšno vlogo bi lahko imeli pri zdravljenju psihiatričnih bolezni, kot sta depresija in shizofrenija. Kaj o tem danes vemo in kakšno mesto imajo pri tem fitokanabinoidi iz konoplje, bosta pojasnila biokemičarka prof. dr. Tamara Lah Turnšek (NIB) in zdravnik Timur Mušić (UKC Ljubljana). Sogovornika Ultrazvoka sta v znanstveni reviji Biomedicines objavila pregledni članek o izsledkih študij, ki obravnavajo vlogo endokanabinoidnega sistema pri nevropsihiatričnih motnjah. Avtorja ugotavljata, da endokanabinoidni sistem predstavlja obetavno terapevtsko tarčo pri teh motnjah, vendar so za boljše razumevanje njegovih mehanizmov delovanja ter za potrditev varnosti in učinkovitosti terapevtskih pristopov potrebne nadaljnje predklinične in klinične raziskave. Originalni članek TUKAJ Foto: Konoplja/ slika je simbolična/ Pixabay | 13m 32s | ||||||
| 6/11/26 | Dr. Škoberne: Ledvice plačujejo ceno sodobnega življenjskega sloga✨ | chronic kidney diseaseearly detection+3 | doc. dr. Andrej Škoberne | UKC LjubljanaLancet+1 | — | chronic kidney diseasenephrology+5 | — | 16m 39s | |
| 6/4/26 | Strokovnjakinji: Tourettov sindrom ima en odstotek otrok✨ | Tourette syndromepediatrics+4 | Jasna Oražem Mrakdr. Staša Stropnik | Pediatrična klinika v LjubljaniPreklinjam (I Swear) | Ljubljana | Tourette syndrometics+5 | — | 16m 08s | |
| 5/28/26 | Raziskava: Prisotnost ljubljene osebe deluje kot učinkovit analgetik✨ | painpsychology+3 | dr. Satja Mulej Bratec | The Journal of PainFilozofska fakulteta v Mariboru | — | painpsychology+3 | — | 12m 11s | |
| 5/21/26 | Z boksom proti Parkinsonovi bolezni?✨ | Parkinson's diseaseneurodegenerative disorders+3 | Tina Štrumeljprof. dr. Elena Moro | Nevrološke klinikeUniverzitetne bolnišnice v Grenoblu+1 | — | Parkinson's diseaseneurodegeneration+6 | — | 13m 37s | |
| 5/14/26 | Kako spremembe na koži in nohtih razkrijejo bolezni ledvic✨ | skin diseaseskidney function+3 | Dominik Škrinjar | UKC Maribor | — | kidney diseaseskin changes+3 | — | 10m 22s | |
| 5/7/26 | Pik čebele, ki je skoraj ubil čebelarja✨ | beekeepingallergic reactions+3 | Kristijan Rešetič | Čebelarsko društvo Krka Zagradec | Ivančna Gorica | bee stinganaphylaxis+5 | — | 10m 38s | |
| 4/30/26 | Semaglutid in GLP-1: preboj v zdravljenju debelosti kot ga vidi patofiziolog✨ | zdravljenje debelostiSemaglutid+5 | prof. dr. Sergej Pirkmajer | SemaglutidGLP-1+1 | — | SemaglutidGLP-1+5 | — | 14m 12s | |
| 4/23/26 | Zdravljenje z naravo: dediščina Arnolda Riklija✨ | natural healingvegetarianism+3 | mag. Leopold ZonikVojko Zavodnik | UltrazvokRTVSLO – Prvi | — | Arnold Riklijnatural healing+5 | — | 20m 06s | |
Want analysis for the episodes below?Free for Pro Submit a request, we'll have your selected episodes analyzed within an hour. Free, at no cost to you, for Pro users. | |||||||||
| 4/16/26 | ARIA – slovenska umetna inteligenca za analizo medicinskih slik✨ | artificial intelligenceradiology+4 | Prof. Janez Žibert | Zdravstvena fakulteta v Ljubljani | — | artificial intelligenceradiological assistant+5 | — | 13m 37s | |
| 4/9/26 | Cepiva proti covidu pod drobnogledom dveh odmevnih študij✨ | COVID-19 vaccinesclinical studies+4 | dr. Nataša Karas Kuželički | AstraZenecaJanssen+4 | — | COVID-19vaccines+7 | — | 14m 20s | |
| 4/2/26 | Napredek pri zdravljenju diabetesa: avtomatizirano dovajanje inzulina✨ | diabetes treatmentinsulin delivery systems+3 | dr. Klemen Dovč | sistemi za avtomatizirano dovajanje inzulinaNacionalni inštitut za javno zdravje | SlovenijaLjubljana | diabetesinsulin+6 | — | 14m 03s | |
| 3/26/26 | Prenajedanje: 30 odstotkov Slovenk in Slovencev poroča o izgubi nadzora✨ | binge eating disordermental health+3 | prof. dr. Maša Černelič Bizjak | Fakulteta za vede o zdravju Univerze na PrimorskemUltrazvok | — | binge eatingmental health+3 | — | 13m 52s | |
| 3/19/26 | Ošpice: zakaj se vračajo in zakaj to zadeva tudi nas?✨ | measlesvaccination+3 | Tatjana Mrvič | NIJZ | RomunijaVelika Britanija+3 | measlesvaccination+3 | — | 11m 31s | |
| 3/12/26 | Preboj slovenskih kirurgov pri zdravljenju aorte✨ | surgeryaorta+3 | doc. dr. Ivan Kneževič | UKC Ljubljana | SlovenijaLjubljana | aortasurgery+3 | — | 13m 12s | |
| 3/5/26 | Od »rutine« do premisleka: zakaj danes redkeje odstranjujemo mandlje✨ | mandljevžrelnica+4 | dr. Janez Rebol | Klinika za otorinolaringologijo, kirurgijo glave in vratu UKC Maribor | Maribor | mandljiangine+3 | — | 14m 12s | |
| 2/26/26 | Izpadanje in tanjšanje las: kako si lahko pomagamo? | Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu. Zdravilni šamponi. Serumi. Sistemska terapija. Laserji. Plazma. Presaditev. Izdelkov, postopkov in posegov za preprečevanje izpadanja las in plešavosti je veliko – obljub pa še več. A kaj je danes res uresničljivo? Ali plešavost lahko upočasnimo in ustavimo? Vsak dan nam izpade med petdeset in sto petdeset las. Povsem normalno. Ko pa jih opazimo več, se začnejo vprašanja in skrbi. Je to genetika? Stres? Bolezen? Ali zgolj staranje? O izpadanju in tanjšanju las, androgenetični alopeciji in plešavosti v Ultrazvoku odgovarja Dominik Škrinjar, dr. med. (UKC Maribor). Foto: Slika je simbolična/ Pixabay, kalhh, free for use | 14m 01s | ||||||
| 2/19/26 | Ste pozabljivi, hiperaktivni in impulzivni? Ali to že pomeni, da imate ADHD? | Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.Danes se veliko govori in piše o motnji pozornosti in hiperaktivnosti – na kratko ADHD. Tema je prisotna na družbenih omrežjih, forumih, podkastih in v kratkih videih, ki dosegajo milijone ogledov. Marsikdo se v opisu pozabljivosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti, v opisu težav s koncentracijo in z obvladovanjem čustev prepozna in si kar sam ali sama postavi diagnozo. A kaj je resnično ADHD? Zakaj je samodiagnosticiranje lahko nevarno? Kako strokovnjaki postavijo diagnozo odraslim pacientom? Za odgovore smo v Maribor poklicali klinično psihologinjo Taro Klun z Oddelka za psihiatrijo tamkajšnjega Kliničnega centra. Članek o ADHD v Zdravniškem vestniku TUKAJ Foto: Tara Klun/ osebni arhiv Tare Klun | 14m 59s | ||||||
| 2/12/26 | Z gibanjem proti debelosti: Koliko je dovolj? | V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona. V oddaji Ultrazvok bomo govorili o tem, kako lahko telesna aktivnost – od zmerno intenzivne aerobne vadbe do vadbe za moč in do visoko intenzivnega intervalnega treninga (HIIT) – pomaga pri obvladovanju odvečnih kilogramov in prispeva k zmanjševanju nevarne trebušne maščobe in h krepitvi zdravja. Mladi zdravnik Timur Mušić (UKC Ljubljana) bo pojasnil, zakaj gibanje ostaja nepogrešljiv del boja z debelostjo; in to kljub veliki priljubljenosti novih zdravil za hujšanje. Intelekta o debelosti TUKAJ Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ Intelekta o semaglutidu TUKAJ Intelekta o prehranski podpori in prehranski terapiji TUKAJ Foto: Fotografija je simbolična/ Pixabay | 13m 23s | ||||||
| 2/5/26 | Vidne bele lise na koži, nevidne stiske – vitiligo | Bolezen kože vitiligo prizadene enega od stotih ljudi – a mnogi o njem molčijo. Zakaj? Bolezen kože vitiligo se zdi redka bolezen, a prizadene približno en odstotek prebivalstva. Zakaj so bolniki kljub temu pogosto nevidni? Zakaj mnogi bolezen skrivajo? Kakšno psihično breme prinašajo vidne spremembe kože? V Ultrazvoku tokrat o vitiligu: osebna izkušnja bolnice, miti in stigma ter nove možnosti zdravljenja. Sodelujeta: gospa Nika Vrbinc Mihelič, bolnica z vitiligom, in dermatologinja doc. dr. Mateja Starbek Zorko iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Fotografija je simbolična/ UI | 12m 02s | ||||||
| 1/29/26 | 140 / 90 – številki, ki ju ne smete prezreti | V Sloveniji ima 60 odstotkov prebivalk in prebivalcev težave s povišanim krvnim tlakom. Če bi morali o visokem krvnem tlaku vedeti samo eno stvar – katera bi to bila? Tokratni Ultrazvok se začne tam, kjer bi se običajno končal. Prof. dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana razloži, na kaj zdravniki vedno znova opozarjajo. Zakaj je zvišan krvni tlak tiha, a nevarna bolezen sodobnega časa? Tokratni Ultrazvok govori o vzrokih za hipertenzijo, o meritvah in o zdravljenju ter tudi o tem, zakaj so spremembe življenjskega sloga prvi in najpomembnejši korak za izboljšanje in ohranitev zdravja. Foto: Fotografija je simbolična/ UI KO za hipertenzijo TUKAJ Slovensko Združenje za hipertenzijo TUKAJ | 10m 12s | ||||||
| 1/21/26 | Endometrioza: V Oxford sem šla, da bi se o bolezni naučila tistega, česar še nihče ni vedel | Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 deklet in žensk z eno od oblik endometrioze. »V Oxford sem šla z željo, da se o endometriozi naučim tisto, česar do takrat še nihče ni vedel,« kot razlog za svoj doktorski študij na sloviti Univerzi v Oxfordu navede dr. Ana Kisovar. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna, kronična bolezen, pri kateri se tkivo, ki predstavlja maternično sluznico, pojavi zunaj maternične votline. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu, bolečine med spolnimi odnosi in neplodnost. Dr. Kisovar je preučevala imunsko ozadje endometrioze. Več o možnih vzrokih za nastanek endometrioze, o bolečinah in možnih oblikah zdravljenja v Ultrazvoku. Ljubljana, Heidelberg v Nemčiji, Celje, Oxford v Združenem kraljestvu in Uster v Švici – to so postaje študijske, raziskovalne in poklicne poti dr. Ane Kisovar. V Ljubljani je študirala in zaključila študij medicine, v Heidelbergu je bila na študentski izmenjavi, v celjski bolnišnici je kot mlada zdravnica začela svojo poklicno pot, v Oxfordu pa doktorirala. Zdaj v bolnišnici v mestu Uster pri Zürichu dela kot specializantka ginekologije in porodništva. Foto: Ana Kisovar/ Osebni arhiv Ane Kisovar. Društvo Endozavest TUKAJ | 16m 24s | ||||||
| 1/15/26 | Negativna čustva nas ščitijo, pozitivna nam dajo širino | Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?Psihologinja Ana Kozina opozarja, da smo ljudje zelo naravnani na negativna, na neprijetna čustva. Zato nas spodbuja, naj podpremo in okrepimo svoja pozitivna oziroma prijetna čustva, občutke in razpoloženja: od ljubezni in ponosa, do hvaležnosti in veselja. In na kakšen način lahko to storimo? Na to vprašanje med drugim odgovarja pozitivna psihologija. Ta mlada veja psihologije preučuje pogoje in procese, ki prispevajo k pozitivnim psihološkim stanjem, k dobremu počutju in h krepitvi pozitivnih odnosov. Ultrazvok. Sodeluje prof. dr. Ana Kozina (Pedagoški inštitut Ljubljana, Filozofska fakulteta Maribor). Foto: Fotografija je smbolična/ Pixabay Daljši in bolj poglobljen pogovor z dr. Ano Kozina TUKAJ | 17m 00s | ||||||
| 1/8/26 | Pulmologinja: Gripa se pri vsakem petem zaplete s pljučnico | Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K.Letošnja sezona gripe je v Sloveniji intenzivnejša kot pretekla leta. Oboleli že več kot mesec dni polnijo dežurne, urgentne in infekcijske ambulante zdravstvenih domov in bolnišnic. Tisti, pri katerih se gripa zaplete s pljučnico, morajo v bolnišnici največkrat tudi ostati. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je govoril s pulmologinjo Biljano Knežević s Klinike Golnik. Foto: Biljana Knežević/ Klinika Golnik Pljučnica: Vsako senco nad pljuči moramo raziskati TUKAJ Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pa smo posebej pozorni TUKAJ Dr. Fležar: Pljuča se razvijejo do tridesetega leta starosti TUKAJ | 9m 17s | ||||||
Showing 25 of 100
Pitch Fit is a Pro feature
See how bookable this show is for guests, which brands already advertise, the per-episode ad value, and the best-fit guest and sponsor profile. The numbers are blurred on the free plan.
How readily this show books outside guests like you.
How proven this show is for host-read sponsorships.
For Guests
ProFor Advertisers
ProUpgrade to Pro to unlock guest cadence, sponsor categories, fit scores, and per-episode ad value for this show.