
Insights from recent episode analysis
Audience Interest
Podcast Focus
Publishing Consistency
Platform Reach
Insights are generated by CastFox AI using publicly available data, episode content, and proprietary models.
Most discussed topics
Brands & references
Est. Listeners
Insufficient chart data. Estimates will improve as the show charts.
- Per-Episode Audience
Est. listeners per new episode within ~30 days
N/A🎙 Daily cadence·100 episodes·Last published 3d ago - Monthly Reach
Unique listeners across all episodes (30 days)
N/A - Active Followers
Loyal subscribers who consistently listen
N/A
Market Insights
Platform Distribution
Reach across major podcast platforms, updated hourly
Total Followers
—
Total Plays
—
Total Reviews
—
* Data sourced directly from platform APIs and aggregated hourly across all major podcast directories.
On the show
From 11 epsHosts
Recent guests
Recent episodes
Prelomnice, 2.del: Solidarnostni horuk
Jun 21, 2026
19m 56s
Prelomnice, 1.del: Orcolat
Jun 14, 2026
21m 16s
Podobe sindikalnega turizma v Jugoslaviji: kopalke s črtami in zadrgo, pivo, pijača naše mladosti in veliko žara
Jun 7, 2026
38m 55s
Mesto žensk
May 31, 2026
38m 22s
Zgodovina ponarejanja denarja
May 24, 2026
42m 15s
Social Links & Contact
Official channels & resources
Official Website
Login
RSS Feed
Login
| Date | Episode | Topics | Guests | Brands | Places | Keywords | Sponsor | Length | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 6/21/26 | ![]() Prelomnice, 2.del: Solidarnostni horuk | Furlanijo in Posočje so leta 1976 prizadeli številni potresi, ki so v Italiji zahtevali skoraj tisoč smrtnih žrtev. V Italiji je bilo porušenih 18.000 stavb, v Sloveniji 4000, poškodovanih pa še 12.000. Prva ocena je bila pretresljiva, zlasti za Breginjski kot. Sledila je hitra obnova, ki jo je vodila takratna skupna Občina Tolmin. Na delu so bile mladinske in delovne brigade, pomagali so vojaki in druge delovne organizacije. Ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo, so priskrbeli bivalne prikolice. Oddajo je pripravila Mariša Bizjak. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Naslednjih 6 nedelj boste lahko oddajam prisluhnili tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa. | 19m 56s | ||||||
| 6/14/26 | ![]() Prelomnice, 1.del: Orcolat | Furlanijo in Posočje so leta 1976 prizadeli številni potresi, ki so v Italiji zahtevali skoraj tisoč smrtnih žrtev. Špela Lenardič in Mariša Bizjak sta se v nizu oddaj Prelomnice odpravili po sledeh potresov, iskali sta pričevanja domačinov, razlage strokovnjakov. Ugotavljali sta, kako so morali sprejeti hitre in pomembne odločitve glede obnove poškodovanih krajev in kakšne posledice je vse to prineslo. Prvo v nizu šestih oddaj Prelomnice dopisnici iz Furlanije Julijske krajine in Posočja posvečata spominom na prelomni 6. maj 1976. Po bajeslovnem furlanskem bitju sta jo naslovili: Orcolat. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Naslednjih 6 nedelj boste lahko oddajam prisluhnili tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa. | 21m 16s | ||||||
| 6/7/26 | ![]() Podobe sindikalnega turizma v Jugoslaviji: kopalke s črtami in zadrgo, pivo, pijača naše mladosti in veliko žara✨ | sindikalni turizempočitnice+3 | — | — | Jugoslavija | sindikalni turizemJugoslavija+5 | — | 38m 55s | |
| 5/31/26 | ![]() Mesto žensk✨ | feminismgender equality+4 | Pia BrezavščekJasmina Založnik | Mesto ženskEvropska kulturna fundacija+2 | Ljubljana | Mesto ženskfeminist organization+6 | — | 38m 22s | |
| 5/24/26 | ![]() Zgodovina ponarejanja denarja✨ | forgerymoney+3 | dr. Andrej ŠemrovUrška Purg+1 | Numizmatični kabinet Narodnega muzeja SlovenijaMuzej in galerije MUZA | — | forgerymoney+5 | — | 42m 15s | |
| 5/17/26 | ![]() Knežja gomila✨ | archaeologyhistory+3 | — | — | Novo mestoreke Krke+3 | Novo mestoarchaeology+3 | — | 34m 24s | |
| 5/10/26 | ![]() Kako so si sile osi podredile slovensko politiko še pred napadom na Jugoslavijo✨ | geopoliticsSlovenian politics+4 | dr. Bojan Godešadr. Jure Gašparič | Inštitut za novejšo zgodovino | KraljevinaRim | Axis powersSlovenia+5 | — | 41m 06s | |
| 5/3/26 | ![]() Kako je Krka v 70-ih zagnala prvo tovarno zdravil v Keniji✨ | farmacevtska industrijaslovensko-kenijsko sodelovanje+3 | dr. Jure Ramšak | KrkaDawa | KenijaNairobi | KrkaDawa+6 | — | 40m 43s | |
| 4/26/26 | ![]() Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo✨ | women and worktradition and modernization+3 | dr. Jovana Mihajlović Trbovc | Filozofska fakulteta Univerze v LjubljaniZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti | Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije | womenwork+6 | — | 46m 19s | |
| 4/19/26 | ![]() Bitka za absolutno belino: čas pred pralnimi stroji✨ | washing machineshousehold appliances+3 | — | — | — | washing machineshousehold appliances+3 | — | 33m 14s | |
Want analysis for the episodes below?Free for Pro Submit a request, we'll have your selected episodes analyzed within an hour. Free, at no cost to you, for Pro users. | |||||||||
| 4/12/26 | ![]() Letalo✨ | arheologijazgodovina+3 | — | DFW C.VRTVSLO | Bohinjsko-Tolminskih gora | letaloDFW C.V+5 | — | 29m 50s | |
| 4/5/26 | ![]() Nabožne pesmi in Klosterneuburška evangeljska pripoved✨ | nabožne pesmiKlosterneuburška evangeljska pripoved+3 | Nataša GolobAleksander Bjelčevič | Klosterneuburška evangeljska pripovedKranjska Marijina tožba | — | nabožne pesmiKlosterneuburška evangeljska pripoved+4 | — | 37m 12s | |
| 3/29/26 | ![]() Po sledeh velikega bohinjskega potresa izpred 6600 let✨ | earthquakegeology+4 | prof. dr. Andrej Šmucdr. Maja Andrič+2 | — | Bohinjski konecBohinj+3 | Bohinjearthquake+6 | — | 39m 56s | |
| 3/22/26 | ![]() Vitomil Zupan: »Najbolj svoboden sem bil v arestu.« | O razburkani življenjski poti enega najbolj kontroverznih slovenskih pisateljev preteklega stoletja - partizana, boema, ženskarja, političnega zapornika in človeka brezkompromisno svobodnega duhaEden naših najpomembnejših literarnih zgodovinarjev, Dušan Pirjevec, je menil, da slovenski literarni junaki pogosto niso gospodarji svoje usode, temveč se zapirajo v svoje trpljenje ter igrajo pasivno vlogo žrtve, in verjetno bi lahko rekli, da je nekaj tovrstnega sentimenta nedvomno del našega nacionalnega značaja. Morda so prav zato posebej zanimivi ljudje iz naše zgodovine, ki temu stereotipu ne ustrezajo. Eden takih je nedvomno pisatelj Vitomil Zupan. Svojo pustolovsko pot je začel že v mladosti, ko se je podal v svet in delal na ladjah ter razgrajal v pristaniščih, kasneje se je pridružil partizanom v drugi svetovni vojni, po vojni pa je bil leta zaprt zaradi svojega ekscesnega načina življenja in norčevanja iz oblasti. Vse to je nato popisal v vrsti avtobiografskih romanov, ki jih danes prištevamo med najboljša slovenska literarna dela. Razburkano življenje Vitomila Zupana, v ospredju katerega se ves čas vije boj za ohranitev samega sebe in svoje notranje svobode, nam bodo za tokratne Sledi časa pomagali predstaviti pisatelj, prevajalec, kritik in Zupanov prijatelj Aleš Berger, dr. Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino ter dr. Matevž Kos z Oddelka za primerjalno književnost z ljubljanske filozofske fakultete, vključen pa je tudi arhivski posnetek pisatelja. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Vitomil Zupan, arhivsko gradivo, uporabljeno v filmu Pogovori o Vitomilu Zupanu, Slovenski filmski center Vabljeni tudi k poslušanji oddaje Sledi časa o Zupanovem prijatelju Dušanu Pirjevcu iz radijskega arhiva: Dušan Pirjevec med revolucijo in literaturo. | 47m 08s | ||||||
| 3/15/26 | ![]() Trumpi iz Svečine - Po sledeh zapuščenega nagrobnika | Regionalna, kaj šele lokalna zgodovina pogosto pade iz fokusa, kajti Slovenci še vedno razrešujemo temeljna poglavja nacionalne zgodovine. Tako zavedanje, da so velike zgodbe stkane iz množice manjših, odpade na ljubiteljske raziskovalce, arhivarje, zbiratelje in tudi dokumentariste. V Dokumentarnem uredništvu tako mnogokrat posežejo po izgubljenih drobcih zgodovine najrazličnejših slovenskih krajev in pokrajin. Marko Radmilovič je tako na domačem pokopališču v štajerski vasici Svečine našel zapuščen nagrobnik in okoli njega spletel zanimivo zgodbo. | 32m 13s | ||||||
| 3/8/26 | ![]() Skupina Lilit in prvi javni prostor za ženske | Današnja feministična scena v Sloveniji je začela nastajati sredi 80. let prejšnjega stoletja, ko so se pojavile prve avtonomne ženske skupine. Konec leta 1984 je začela delovati ženska sekcija pri Sociološkem društvu v Ljubljani. Kmalu zatem pa je nastala feministična skupina Lilit, ki je konec 80. let seznanjala slovensko in jugoslovansko javnost z raznolikostjo ženskih identitet, govorom o enakosti spolov in novimi aktivističnimi pristopi. Sekcija Lilit, ustanovljena je bila pri ŠKUC-Forumu, si je med drugim prizadevala za obstoj varnega ženskega prostora, ozaveščanja javnosti o položaju žensk, za povezovanje žensk v regiji in za pomoč ženskam, ki so žrtve intimnopartnerskega nasilja. Ob mednarodnem prazniku žensk smo v oddaji Sledi časa spregovorile o zgodovini tega edinstvenega ženskega gibanja, pod pokroviteljstvom katerega je nastal tudi prvi SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ki obstaja še danes. Svoje spomine bosta strnili prevajalka Mojca Dobnikar in pisateljica Suzana Tratnik. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer. | 38m 18s | ||||||
| 3/1/26 | ![]() Skrivnostna ženska | Zgodba o skrivnostni ženski je vezana na arheološko najdišče Rifnik. To je zelo markanten hrib na severnem obrobju razgibanega Kozjanskega, južno od Šentjurja, ki obvladuje pokrajino in s svojo stožčasto obliko dolini ob reki Voglajni daje posebno mikavnost. Zato ne preseneča, da je bil Rifnik bolj ali manj nepretrgano poseljen v vseh pomembnejših zgodovinskih obdobjih. Arheološki park Rifnik pa stoji na kraju največje poznoantične naselbine na Slovenskem. | 29m 57s | ||||||
| 2/22/26 | ![]() Grofica Liduška | Ob robu Solkanskega polja, obsežnega kmetijskega zemljišča, ki je po razmejitvi leta 1947 ostalo v Italiji, stoji nenavadna vila, ali dvorec. Opasana z visokim zidom, ki šele na južni strani omogoči pogled na prekrasen vrt, z mogočno alejo dreves proti glavnemu vhodu. Če popotnik vsaj malo sledi logiki meje, ki poteka po polju kmalu ugotovi, da je dvorec anomalija. Meja namreč pri njem sunkovito zavije, tako da ga izvzame iz tega, kar je danes Slovensko, včasih pa je bilo Jugoslovansko ozemlje. Že samo to dejstvo je dovolj nenavadno, ko pa se poučimo še o zadnji prebivalci dvorca, postane zgodba nadvse zanimiva. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič. | 30m 49s | ||||||
| 2/15/26 | ![]() Kaj za masko skriva pust? | Dolga zgodovina antičnih vplivov, preseljevanja ljudstev, kultov, šeg in običajev je na našem ozemlju tvorila tradicijo praznovanja v pustnih časih, ki si jo sicer delimo z mnogimi sosednjimi državami, a se v naših krajih izraža z lokalno noto. Laufarji na Cerkljanskem, kurenti na Ptuju in vse, kar pade vmes, je izraz domišljije Slovencev in njihovih prednikov. Vsako leto v tako imenovanem petem letnem času, kot se tudi pogosto označi pust, vsa Slovenija zaživi in ulice preplavijo maškare. Maske imajo različno sporočilnost: od tradicionalnih mask, ki jih že stoletja uprizarjajo domačini, do praznovanja priljubljenih likov iz pop kulture ali kritike aktualnih dogodkov. Dokumentiranje teh karnevalov in pustnih skupin pa zahteva terensko delo, o katerem govori tokratna oddaja Sledi časa, v kateri gostujejo kulturologi in etnologi iz Slovenskega etnografskega muzeja: Adela Pukl, Anja Jerin in Miha Špiček, ki so tudi avtorji nedavno odprte razstave o maskah. | 35m 51s | ||||||
| 2/7/26 | ![]() Miroslav Košuta: lirična duša slovenskega Trsta | Oddaja Sledi časa bo tokrat nekoliko drugačna. Pa ne le zaradi državnega praznika, temveč tudi zato, ker je slovenski kulturni prostor pred kratkim izgubil velikega človeka. 2. februarja, le dober mesec pred svojim 90. rojstnim dnem, je umrl Miroslav Košuta, pesnik, dramatik, eden ključnih varuhov slovenske besede v tržaškem prostoru, sicer pa nekaj časa tudi novinar na RTV Ljubljana. Kmalu potem, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je bil Miroslav Košuta gost oddaje Razkošje v glavi, ki vam jo v spomin in poklon pesniku ponujamo v poslušanje. | 31m 06s | ||||||
| 2/1/26 | ![]() Zasavska pot | Zasavska planinska pot je planinska vezna obhodnica ali planinska transverzala v Sloveniji. Ima že skoraj 70 let svojega obstoja. Leži v Posavskem hribovju. Povezuje Zasavje in Posavje v vezno pot z 19 kontrolnimi točkami (žigi). Dolga je 200 kilometrov, z vzponi 9.613 m in spusti 8.573 m. Razdeljena je na 12 etap, od 4 do 8 ur hoda. Zasavska planinska pot omogoča obhod Posavskega hribovja po urbanih dolinah in samotnih planotah, ob obisku 12 planinskih koč in vaških gostiln. | 31m 19s | ||||||
| 1/25/26 | ![]() Zgodovina socialnega dela v Jugoslaviji in Sloveniji | Socialno delo se je kot organizirana družbena praksa razvilo v 19. stoletju ob industrijski revoluciji, ko je odgovarjalo na množično obubožanje delavstva, pozneje pa se je oblikovalo tudi kot strokovna in akademska veda. Nastanek socialnega dela so odločilno zaznamovale pionirke, kot so Helen Bosanquet, Octavia Hill, Jane Addams, Alice Salomon, Ilse Arlt in druge. Te so sprva delovale v okviru dobrodelnosti, hkrati pa razvijale emancipacijske teorije, povezane z bojem proti revščini, sufražetskim gibanjem, državo blaginje, etiko skrbi in človekovimi pravicami. Ob minuli stoti obletnici socialnega dela na območju Jugoslavije in Slovenije bosta o zgodovini socialnega dela spregovorili red. prof. dr. Darja Zaviršek in doc. dr. Sara Pistotnik s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Gostji je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer. | 38m 29s | ||||||
| 1/18/26 | ![]() Lov na čarovnice | V medijski krajini je postalo popularno primerjanje minulih obdobij človeštva s sedanjostjo. Predvsem radi vlečemo rojstvo destruktivnih ideologija iz tridesetih let dvajsetega stoletja z današnjim stanjem duha in geopolitično situacijo. A lahko gremo v teh poskusih še dosti globje. V še mračnejša obdobja, ko se je bestialnost človeka postavila na ogled kot redko kdaj. Govorimo o času visokega srednjega veka, ki se je nato prevesil v nove zore in nova upanja novega veka. Takrat, ko je cerkev prevevala vsako srčiko bivanja, so po evropski celini, pa tudi drugje po svetu, kamor so kolonizatorji prenesli »omiko,« besneli čarovniški procesi. O majhnem delčku tedanje sodne prakse kot tudi stanja duha govori oddaja sledi časa, ki jo je pripravil Marko Radmilovič. | 33m 20s | ||||||
| 1/11/26 | ![]() Slovenski vohun, ki je do ure natančno napovedal Hitlerjev napad na Jugoslavijo | O misterioznem življenju vojaškega obveščevalca Vladimirja VauhnikaKo pomislimo na vohune, nam prejkone pred oči stopijo skrivnostne figure ruskih, ameriških, angleških ali francoskih obveščevalnih služb, ki jih nenehno srečujemo v romanih, filmih in serijah. In vendar tudi naša lastna zgodovina skriva nekaj vohunskih zgodb, pa čeprav te morda niso doživele tako dramatičnih upodobitev. Prav eni od njih se bomo posvečali v tokratnih Sledeh časa, kjer se bomo podali po stopinjah Vladimirja Vauhnika, vrhunskega slovenskega obveščevalca, ki je zaslovel po svoji do ure natančni napovedi časa nacističnega napada na Jugoslavijo, sicer pa je njegovo življenje - kot se za pravega vohuna spodobi - v marsičem zelo skrivnostno in je še desetletja po njegovi smrti sprožalo številne polemike. Verjetno eden najboljših slovenskih vohunov - ki je vrhunec svoje obveščevalne kariere doživel v času, ko je bil vojaški ataše prve Jugoslavije v Berlinu, med drugo svetovno vojno pa je iz Ljubljane pomagal voditi široko razpredeno vohunsko mrežo - je svoje življenje popisal tudi v spominih, ki so pod naslovom Pod krinko izšli pri založbi Modrijan, mi pa ga bomo v oddaji predstavili s pomočjo dolgoletnega novinarja in raziskovalca Vauhnika Iva Jevnikarja, vojaškega zgodovinarja dr. Blaža Torkarja ter nečakinje enigmatičnega vohuna Štefke Mikluš. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: mladi Vladimir Vauhnik v času bojev za severno mejo, družinski arhiv Vauhnikovih | 44m 33s | ||||||
| 1/4/26 | ![]() Zgodovina ogledala | Kaj so ogledala, zrcala in druge odsevne površine? To niso samo sestavni del opreme naših bivališč, so tudi odsev naših podob in še marsičesa. Ogledala imajo bogato in zanimivo zgodovino: od odsevov na vodni gladini, skrivnostnega vulkanskega stekla - obsidiana, do muranskega ali beneškega ogledala, pa vse do industrijsko izdelanih steklenih površin. Poleg tega nosijo v sebi tudi magične in simbolne moči, kot vrata v svetove onkraj vsakdana. Na te poti se bomo podali v oddaji Sledi časa. | 37m 52s | ||||||
Showing 25 of 100
Sponsor Intelligence
Sign in to see which brands sponsor this podcast, their ad offers, and promo codes.
